Ženski reproduktivni sistem

Ženski jajčniki ob rojstvu vsebujejo od 300 do 400.000 jajčnih celic. Med zorenjem jih okoli 50% propade, kar pomeni, da jih za rodno obdobje ženske ostane še okrog 100 do 200.000. Z vsakomesečno ovulacijo oz. sprostitvijo enega jajčeca se število z leti zmanjšuje. Menopavza, ki nastopi pri starosti okrog 50 let je znak, da v jajčnikih ni več jajčec.
Prstasti podaljški jajcevoda ujamejo jajčece, ki potuje potuje po jajcevodu proti maternici. V tem času je jajčece pripravljeno na oploditev.
Medtem se maternična sluznica pripravlja na sprejem oplojenega jajčeca, ki se lahko v maternici tudi takoj vgnezdi.
Če se jajčece ni oplodilo ali se zarodek ni uspešno ugnezdil v maternično sluznico, se sluznica v kratkem času začne luščiti in s tem pripravljati na naslednji menstrualni ciklus. Luščenje sluznice skozi vagino v obliki krvavitev imenujemo menstruacija.

Moški reproduktivni sistem

Semenčice ali spermiji nastanejo v majhnih cevkah v modih (testisih). Proizvodnja semenčic se začne v puberteti in traja do konca življenja. Na poti skozi cevke semenčice dozorijo in postanejo gibljive ter tako postanejo sposobne oploditve. Semenčice se med semenskim izlivom pomešajo z izločki dveh žlez (prostate in seminalnega vezikla) in tvorijo spermo ali semensko tekočino, ki skozi sečnico potuje do penisa. Normalna količina semenskega izliva je med 2 in 4 mililitri in vsebuje od 20 do 200 milijonov semenčic v mililitru.

Oploditev

Semenska tekočina se v vagini v zelo kratkem času spremeni iz goste in lepljive v tekočo. Večina semenčic ne zmore prehoda skozi vrat maternice ali preprosto stečejo skozi vagino. Le nekaj sto semenčicam uspe pot do maternice ter naprej do razširjenega dela jajcevoda, kjer poteka oploditev. Če na tem mestu čaka zrela jajčna celica obstaja možnost, da se bo oplodila.
Jajčna celica je zmožna oploditve še dan po ovulaciji, zmožnost semenčice, da jo oplodi pa ostane še približno dva dni po ejakulaciji. Tako ima torej ženska na voljo tri dni efektivne plodnosti.

Kaj pa hormoni?

Majhna žleza - hipofiza, ki se leži pod bazo možganov izloča dva glavna hormona, ki spodbudita zorenje in sprostitev jajčnih celic iz jajčnika.
FSH ali folikle stimulirajoči hormon spodbudi nastanek foliklov, majhnih mešičkov, ki vsebujejo jajčno celico. Hkrati z razvojem folklov, le-ti začno izločati estrogene, ki pripravljajo sluznico maternice za sprejem oplojenega jajčeca. Naraščanje estrogenov v krvi zavre nadaljno izločanje FSH, kar povzroči zastoj in propad vseh foliklov razen enega, ki mu rečemo dominantni folikel.
Drugi hormon, ki ga izloča hipofiza je LH ali luteinizirajoči hormon. Visoka koncentracija estrogenov v krvi povzroči naglo povečano izločanje LH (LH vrh), ki povzroči dokončno dozoritev jajčne celice ter sprostitev iz folikla - ovulacijo.
Po ovulaciji potuje jajčna celica skozi jajcevod do maternice na mestu počenega folikla pa se oblikuje rumenkasta čvrsto gmoto ali corpus lutemu (rumeno telo), ki začne proizvajati estrogene ter t.i. hormon nosečnosti - progesteron. Izločanje progesterona zavre proizvodnjo FSH in LH ter dokončno pripravi maternično sluznico za nosečnost.

In ko ne gre vse tako kot bi moralo

Del zgoraj opisanih korakov v oploditvi je danes mogoče uspešno nadomestiti s postopki v laboratoriju. Oploditev z biomedicinsko pomočjo ali angleško In Vitro Fertilization (IVF) je torej postala rešilna bilka za pare, ki se neuspešno trudijo spočeti otroka po naravni poti.
Princip je enostaven in skuša v čim večji meri posnemati dogajanje v naravi - jajčni celici se dodajo moževe semenčice, celica se oplodi in zarodek se razvija nekaj dni v nadzorovanih pogojih v laboratoriju, nakar se eden ali več zarodkov vnese v maternico in z malo sreče sledi nosečnost in rojstvo zdravega otroka. Na prvi pogled preprosto in logično pa vendarle so ti postopki plod desetletij znanstvenih raziskav, ki nam danes omogočajo zdravljenje najtežjih oblik neplodnosti.